Politika in družba

Kdo bo za Evropo dal, ko umrla bo država?

Kdo bo za Evropo dal, ko umrla bo država?

Da se izognemo obtožbam slovenceljstva, dajmo pogledati v svet skozi okno lastnega kurnika po živalski farmi, s katero smo v neenakopravnem, soodvisnem, socialno-ekonomskem razmerju. Do Evropske Unije gojimo ambivalenten odnos sovražne ljubezni, ki je bazirana na predstavi o tem kaj Evropa je ter njenega vsakdanjega dojemanja.

 

Ali ni zanimivo, kako dojemamo Evropo že z zapuščanjem njenih političnih meja, kaj šele geografskih? Ne glede na geografsko izhodišče gostujočega kontinenta,

Preberi več...

Belfast – latentno krizno žarišče

Belfast – latentno krizno žarišče

Štirinajst let po Velikonočnem sporazumu, s katerim se je uradno končalo dolgotrajno obdobje nasilja, uporništva in terorizma, je še vedno moč čutiti strah in nelagodje med sprehodom po etnično čistih četrtih v Belfastu. Nezaupanje med dvema kulturnima skupinama, ki se odraža v različnem verskem in političnem prepričanju, narodni pripadnosti pa tudi socialnem ozadju, je posledica zapletenih dogodkov v večstoletni zgodovini v tem delu Evrope.

Ne glede na to, v katero smer se odpravimo iz središča

Preberi več...

Ekonomska neenakost kot nadpomenka socialne neenakosti

Ekonomska neenakost kot nadpomenka socialne neenakosti

Dobro so nam poznane definicije socialne neenakosti, teorije, ki naslavljajo ekonomske in socialne probleme družbe v kateri živimo. Navkljub »kakovosti življenja«, »višjim standardom« in »ekonomski prosperiteti« (nekaterih), se socialna in ekonomska neenakost viša, ne le v Sloveniji, temveč tudi v EU.

Globalna ekonomija producira neenakost: najbolj ranljivi sloji socialne neenakosti so seveda najnižji sloji družbi – brezposelni, migranti, tujci idr., ki ne uživajo enakih pravic, kakor ostala

Preberi več...

Kaj imajo skupnega odstranitev Andreja Guliča, ukinitve nekaterih ministrstev in primer Vaskrsić?

Kaj imajo skupnega odstranitev Andreja Guliča, ukinitve nekaterih  ministrstev in primer Vaskrsić?

Na prvi pogled se zdi, da gre za tri bistveno različne situacije, a kaj kmalu postane jasno, da je ta razlika zgolj navidezna. Vsi trije primeri so namreč odsev našega sistema, razkrivanja elementov moči v vse bolj avtoritarni in na razliki (neenakosti če želite) utemeljeni državi. Omenjeni trije primeri kažejo, kako postajajo temeljna pravna določila le še papirnat zapis, ki ga je potrebno upoštevati le nekaterim. Vsi dobro vemo, da je Deklaracija o človekovih pravicah zgolj farsa in

Preberi več...

Debtokracija ali kdo vlada svetu

Debtokracija ali kdo vlada svetu

Bomo prepustili globalni debtokraciji, da oblikuje svet po svoji meri, kar pomeni, da bomo še daleč v prihodnosti živeli z bremenom dolgov, ki jih tako ali tako ne bomo nikoli odplačali? To  za večino ljudi pomeni življenje v revščini, veliko dela za malo plačila, minimalne socialne pravice itd. Druga pot pa je »spraviti« ekonomske in finančne institucije pod nadzor javnosti, ki mora sodelovati pri ključnih ekonomskih odločitvah in prvi korak, ki ga je pri tem potrebno storiti,

Preberi več...

Podkategorije